Depresivno se počutimo, ko ocenimo, da nam je takšnim kot smo, v svetu takšnem kot je, nemogoče (težko) živeti. Počutimo se, kakor da ne moremo ničesar spremeniti. Občutimo izgubo, zato je depresivnost povezana s čustvom žalosti. Velja za socialno čustvo in je lahko izredno močno in zelo neprijetno.
Depresivnost je povezana s spremembami v apetitu, kar lahko zaznamo v nenadnih spremembah telesne teže, v težavah s koncentracijo, s spanjem, z bolečinami, ki jih ne moremo odpraviti, z občasno samomorilnimi mislimi.
Ko smo depresivni, neredko občutimo tudi sram in krivdo. Sebe vidimo v negativni luči, kar pomembno vpliva na zmanjšanje naše samopodobe in samozavesti.
Pomembno je, da svojih občutij ne potlačimo, ampak da jih zaznamo, prepoznamo in se jih poskušamo čim bolj čuječe zavedati. Pomembno je, da se obenem učimo kako obvladovati svoje čustvene in telesne odzive. Učimo se načinov in tehnik umirjanja, s čemer se depresivnemu počutju, naučimo odvzeti moč in intenziteto.
Poglej kako si lahko pomagaš:
Uredi si dnevne aktivnosti in sestavi dnevni delovni načrt
Ko smo depresivni, občutimo tudi pomanjkanje motivacije. Pomagamo si lahko tako, da si uredimo dnevne aktivnosti in poskrbimo, da bodo te načrtovane realno, saj jih bomo tako lahko izpolnjevali, kar nam bo prineslo občutek zadovoljstva. Pomembno je tudi, da načrtujemo aktivnosti, ki nas veselijo in sprostijo.
- Vzemi list papirja in svinčnik in si naredi dnevni delovni načrt, torej seznam nalog, ki jih želiš ali moraš opraviti:
- Premisli ali je res izvedljivo, da narediš vse o čemer premišljuješ? Bi lahko kaj izpustil? Če ti rečemo, da lahko izbereš le eno, najbolj pomembno stvar na seznamu, kaj bi ta bila? Tega se loti najprej.
- Načrtuj tudi čas za zabavo in sprostitev. Kaj te nasmeji? Smeh je namreč povezan z izločanjem endorfinov, tako imenovanih hormonov sreče. Sestavi seznam aktivnosti, ki te zabavajo in veselijo. Eno izberi in jo umesti v svoj dnevni delovni načrt.
- Gibanje in telesna aktivnost sta pomembni. Kaj boš danes naredil za svoje telo? Če ti gibanje na prostem ni omogočeno, naredi vsaj nekaj vaj, s katerimi se boš razgibal. Jutranja telovadba na taboru sredi dnevne sobe? Zakaj pa ne?
Poskušaj razumeti, da naše misli vplivajo na naša občutja
Ponavadi mislimo, da so občutja, ki jih občutimo, povezana z zunanjimi dejavniki in da nanje nimamo vpliva. V resnici pa so naše misli in prepričanja tista, ki pogojujejo naša občutja in naš odnos do dane situacije.
Poskusimo ločiti naše misli in čustva. Ko na primer rečemo: “Mislim, da se počutim tesnobno”, v resnici občutimo tesnobo, naše misli same pa niso tesnoba. Verjetno si mislimo: “Vsi se mi bodo smejali in me imeli za neumnega.” Veliko misli je avtomatskih, zgodijo se nam ne da bi vedeli, da mislimo. To je približno tako kot hoja ali kolesarjenje, ko ju osvojimo, postaneta avtomatski dejavnosti.
Da boš boljše razumel, o čem govorimo, lahko narediš preprosto vajo.
Udobno se namesti. Če je le možno izberi miren prostor. Globoko vdihni in izdihni, morda ti bo za umiritev pomagalo, da nekaj trenutkov poslušaš svoje dihanje. Nato pozornost nežno preusmeri nase, na svoje misli. In dihaj. O čem razmišljaš? Pusti mislim svojo pot, ne nadziraj jih, dovoli da so kakršne so. Morda so smešne, morda se ti zdijo neumne, lahko te zabavajo. Predstavljaj si vsako od njih zapisano na oblaku. In jo opazuj od daleč, tako kot opazuješ nebo. Oblaki se počasi premikajo in prihajajo novi. Svoje misli sprejmi. So takšne kakršne so.
To so tvoje misli. Vse to zaznavaš in misliš, marsikatere misli se ne zavedaš. In prav te tvoje misli vplivajo na to, kako si boš razlagal situacije. Do misli lahko zavzamemo odnos. In ko jih, tako gledajoč kot napise, ki se na oblakih premikajo po nebu, prepoznavamo, lahko presodimo, če so v resnici ustrezne in usklajene z našimi občutki. In se lahko tudi odločimo, da jih bomo samo opazovali od daleč in jim ne bomo dovolili, da imajo prevelik vpliv na nas in naše doživljanje.
Ali zgornji opis ne ustreza tvoji trenutni stiski?
Morda občutiš tesnobnost (anksioznost)?
Ali pa veliko stresa?
Morda kaj drugega?
Preveri še ostale vsebine v meniju na vrhu strani!
Nisi dobil primerne pomoči za tvojo stisko?
Povabimo te, da nam pišeš na: nisi.sam@skavt.net
Če je tvoja stiska zelo velika, pa lahko pokličeš na +386 51 364 251.
Oziroma se obrneš na svojega osebnega zdravnika.
Pomoč lahko poiščeš tudi na eni od spodnjih telefonskih številk:
112 / 911 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
+386 1 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
+386 31 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
Veliko koristnega lahko najdeš tudi na: https://www.tosemjaz.net/ ali https://www.e-tom.si/
In ne pozabi, nisi sam, zato spregovori o svoji stiski, ker samo tako ti bomo lahko pomagali!
SL 
EN