Nenadne spremembe življenjskih okoliščin predstavljajo stresno situacijo. Na doživljanje stresa vpliva razmerje med doživeto situacijo in oceno lastnih zmožnosti za nadzor situacije. Če ocenimo, da naše zmožnosti niso zadostne, to občutimo kot stisko. Ni pa stres zgolj negativen, poznamo tudi tako imenovani pozitivni stres, ki povečuje delovno vnemo, nas sili v ustvarjalnost in učinkovitost. Stresna situacija nam lahko tudi reši življenje, ker omogoči hitro, nagonsko reakcijo. Tudi pretirano dolgočasje lahko povzroči stres.
Realna situacija včasih ni vedno takšna, kot jo mi ocenimo. Naše doživljanje je plod naše interpretacije dogajanja. Na občutenje stresnosti najpomembneje vpliva naša ocena in ta je zelo subjektivna. Zato lahko v podobnih situacijah ljudje odreagiramo zelo različno. To je posledica različnih življenjskih izkušenj, ki so oblikovale poti v naših možganih. Ne bodi strog do sebe, ne obsojaj se in se ne primerjaj z drugimi!
Stres prepoznamo v telesnih znakih, kot so razbijanje srca, občutek kratke sape, v prebavnih težavah, bolečinah v hrbtu, motnjah spanja, v pogostih okužbah dihal. V psihičnih znakih ga prepoznamo v znakih kot so napetost, živčnost, težave s koncentracijo, žalost in potrtost, negotovost, izguba smisla za humor. V vedenjskih znakih ga prepoznamo kot na primer, grizenje nohtov, kričanje, jok, preklinjanje, prenajedanje, prepirljivost, umik od ljudi.
Pomembno je, da svojih občutij ne potlačimo, ampak da jih zaznamo, prepoznamo in se jih poskušamo čim bolj čuječe zavedati. Pomembno je, da se obenem učimo kako obvladovati svoje čustvene in telesne odzive. Učimo se načinov in tehnik umirjanja, s čemer se stresu, naučimo odvzeti moč in intenziteto.
Poglej kako si lahko pomagaš:
Najprej se bomo poskusili umiriti, nato pa bomo pobliže spoznali lastno doživljanje stresa.
Dihanje in raztezne vaje
Globoko vdihni, izdihni. Dihaj, postavi se pokončno in vzravnano. In se vprašaj: “Kaj se dogaja z menoj, kako se počutim? Kakšne misli se mi porajajo?
Sprejmi svoja občutja, so kakršna so, so del tebe. Opazuj jih, vztrajaj nekaj trenutkov, četudi je neprijetno.
Nato ponovno preusmeri svojo pozornost na dihanje. Posveti se vsakemu vdihu in izdihu. V polnosti bodi prisoten, dihanje ti pomaga, da ostaneš v tem trenutku in da se počutiš varnega.
Čez nekaj trenutkov razširi obseg svojega zavedanja dihanja in vključi zavedanje telesa in drže. Sledi svojemu dihanju po celem telesu, od ust, prsnega koša, trebuha. Predstavljaj si kako kisik potuje do zadnjih celic tvojega telesa. Dihaj.
Kako pa ti doživljaš stres?
Vzemi list papirja in odgovori na vprašanja. Ko bomo stres spoznali, mu bomo odvzeli moč. S tem, ko spoznamo svoje odzive, si lahko pomagamo, da bomo preko njih ugotovili, da smo v stresni situaciji in da potrebujemo pomoč ali spremembo.
- Kako občutiš stres v svojem telesu?
- Katere misli se ti ob tem pojavijo?
- Kako se počutiš, kakšna so tvoja čustva?
- Na kakšen način odreagiraš?
- Kako stres vpliva na tvoje odnose z bližnjimi?
- Kako se uspeš umiriti, se morda spomniš kakšne dobre izkušnje iz preteklosti?
Ali zgornji opis ne ustreza tvoji trenutni stiski?
Morda občutiš žalost (depresivnost)?
Ali pa anksioznost?
Morda kaj drugega?
Preveri še ostale vsebine v meniju na vrhu strani!
Nisi dobil primerne pomoči za tvojo stisko?
Povabimo te, da nam pišeš na: nisi.sam@skavt.net
Če je tvoja stiska zelo velika, pa lahko pokličeš na +386 51 364 251.
Oziroma se obrneš na svojega osebnega zdravnika.
Pomoč lahko poiščeš tudi na eni od spodnjih telefonskih številk
112 / 911 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
+386 1 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
+386 31 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
Veliko koristnega lahko najdeš tudi na https://www.tosemjaz.net/ ali https://www.e-tom.si/
In ne pozabi, nisi sam, zato spregovori o svoji stiski, ker samo tako ti bomo lahko pomagali!
SL 
EN