OSAMLJENOST
Osamljenost občutimo, ko doživljamo, da se ne družimo s tistimi ljudmi, s katerimi bi se želeli. Občutje je neprijetno in nas motivira, da si poiščemo družbo ljudi, ki so za nas pomembni.
V obdobju izolacije, v katerem smo, so se naša druženja spremenila. Mladostniki običajno izražajo večjo potrebo po druženju kot odrasli, zato morda še toliko bolj občutiš potrebo po ohranjanju stikov s prijatelji. Vsekakor so ti pri tem v pomoč spletna orodja, različne platforme in aplikacije. Morda se lahko domisliš česa novega. Si dober v risanju, pišeš pesmi, zgodbe? Morda lahko prijatelju za rojstni dan vnaprej pripraviš presenečenje. Nekaj možnosti, kot na primer uporabo komunikacijske platforme Zoom ti ponujamo tudi Skavti. Kontaktiraj skavtsko pisarno.
DOLGOČASJE
Dolgočasje je vrsta frustracije, ki jo človek doživlja ko ocenjuje, da mu situacije v katerih se je znašel ne dajejo možnosti, da zadovolji katerokoli željo. Eno od vrst dolgočasja je situacijsko dolgočasje. To doživimo, ko se sicer zavedamo svojih potreb vendar iz različnih razlogov ne moremo zapustiti situacije v kateri potreb ne moremo zadovoljiti.
Pomembno je, da se zavedamo, da ni z nami nič narobe, če občutimo dolgčas. Ne rabimo se počutiti krive, dolgočasje je v dani situaciji lahko čisto ustrezno čustvo. Nam pa nalaga izziv, da si poiščemo nove zadolžitve. Lahko naredimo nekaj za kar pogosto “nismo imeli časa”. Poznamo mogoče koga, ki mu lahko pomagamo?
Si morda želiš sooblikovati program za skavtinje in skavte? Pokliči nas na 031 210 944 ali piši na info@skavti.si.
JEZA
Jezo občutimo, ko se nam zdi, da se drugi do nas neustrezno vedejo, da so z njihovim vedenjem ogrožene naše vrednote. V svoji skrajni intenziteti, (pravimo ji afekt) se jeza sprevrže v bes. Osnovni pomen jeze je sporočilo drugi osebi, naj spremeni svoje vedenje. Morda si to občutil, ko si gledal posnetke ljudi, ki se ne držijo navodil naj ostanejo doma v samoizolaciji?
Poskusi najti način, kako boš svojo jezo izrazil na družbeno sprejemljiv in konstruktiven način. Ko se jezimo, naše telo preplavijo stresni hormoni, kortizol in adrenalin. S telesno aktivnostjo se zmanjšujejo učinki stresnih hormonov in obenem sproščajo hormoni sreče, zato se po telesni aktivnosti počutimo veliko boljše in bolj sproščene. Si lahko privoščiš tek v hrib? Če nič drugega, poskusi zakopati glavo v vzglavnik in glasno zakriči.
OBUP IN IZGUBA SMISLA
Čustvo obupa je podobno depresiji, povezano je z izkustvom brezizhodnosti, nebogljenosti in s pomanjkanjem perspektive. Njegova glavna značilnost je izguba upanja. Ko ne vidimo več smisla in ne najdemo razlogov za veselje in življenje. Pogled se nam zamegli in zoži, govorimo o “tunelskem vidu”, in ne vidimo več rešitev. Če se tako počutiš, prosim obljubi, da si v naslednjih trenutkih ne boš kakorkoli škodoval in pokliči pomoč!
Pogovor z ljudmi, ki jih imamo radi in jim zaupamo je najboljša stvar, ki si jo naj privoščimo v danem trenutku. Vedno nam lahko nekdo pomaga, da najdemo razloge za življenje in veselje!




Ali zgornji opis ne ustreza tvoji trenutni stiski?
Morda občutiš žalost (depresivnost)?
Ali pa anksioznost (tesnobnost)?
Morda si pod velikim stresom?
Preveri še ostale vsebine v meniju na vrhu strani!
Nisi dobil primerne pomoči za tvojo stisko?
Povabimo te, da nam pišeš na: nisi.sam@skavt.net
Če je tvoja stiska zelo velika, pa lahko pokličeš na +386 51 364 251.
Oziroma se obrneš na svojega osebnega zdravnika.
Pomoč lahko poiščeš tudi na eni od spodnjih telefonskih številk
112 / 911 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
+386 1 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
+386 31 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
Veliko koristnega lahko najdeš tudi na https://www.tosemjaz.net/ ali https://www.e-tom.si/
In ne pozabi, nisi sam, zato spregovori o svoji stiski, ker samo tako ti bomo lahko pomagali!